logo

Hostgator coupons

Hostgator coupons are scattered all over this blog in different posts. All coupons from the entire blog are gathered here.

Uvod v spletno dostopnost

Ta članek je prevod članka: http://webaim.org/intro/. Vse pravice pridržane © WebAIM.

Uvod

Večina ljudji si danes življenje brez interneta težko predstavlja. Ta nam nudi dostop do novic, e-pošte, spletnih trgovin in zabave kadarkoli. Pravijo celo, da ni bilo bolj revolucionarnega izuma od interneta vse od 14 stoletja, ko je Gutenberg natisnil prvo stran na papir. Dandanes je tako celoten svet dostopen s klikom na miško – seveda, če lahko uporabljate miško… vidite zaslon… in slišite zvok – z drugimi besedami, če niste eden izmed ljudi s posebnimi potrebami.

Ta uvod naj vam bo v pomoč pri razumevanju kako ljudje s posebnimi potrebami uporabljajo splet, njihovih frustracij, ko spleta ne morejo uporabljati in končno kaj lahko storite za večjo dostopnost vaših strani.

Splet ponuja mnogo priložnosti

Internet je ena najboljših stvari, ki se je kdaj zgodila ljudem s posebnimi potrebami. Mogoče se na prvi pogled ne zdi tako, vendar postane jasno, če se postavimo v čase, ko interneta še ni bilo. Kako so slepi ljudje pred internetom brali časopis? Večinoma ga niso. Avdio kasete in zapisi z Braillovo pisavo so bili večinoma dragi. Poleg tega bi bila Braillova varianta časopisa Sunday New York Times preokorna za praktično uporabo. V najboljšem primeru so tako slepi ljudje dobili nekoga, ki jim je časopis prebral. To sicer deluje, vendar so bili slepi ljudje zaradi tega odvisni od drugih.

Večina časopisov dandanes objavi vsebino na spletu, ki jo lahko preberejo “bralniki zaslonov” slepim ljudem. Ti programi berejo elektronsko besedilo na glas, tako da lahko slepi uporabljajo računalnike in dostopajo do besedil. Tako slepi kar naenkrat niso več odvisni od ostalih ljudi. Ni jim več potrebno čakati na drage avdio kasete ali Braillove zapise. Enostavno odprejo brskalnik in poslušajo kako jim bralnik zaslonov prebere vsebino časopisa in to kadar hočejo in takoj, ko je vsebina objavljena.

Podobno lahko ljudje z motoričnimi okvarami, ki ne morejo vzeti časopisa v rokemin obračati strani, dostopajo do časopisov kar na spletu preko svojega računalnika. To jim omogočajo določene tehnologije, ki prilagodijo računalnik njihovim potrebam. Včasih so te prilagoditve enostavne – oseba uporabi na primer svinčnik v ustih za tipkanje po tipkovnici. Včasih pa so prilagoditve bolj sofisticirane, kot na primer posebne tipkovnice ali pa programska oprema za sledenjem očem, ki omogoča uporabo računalnika zgolj s premikanjem oči. Gluhi ljudje so vedno lahko sami prebirali časopis, zato se zdi, da jim internet ne nudi enako velikih prednosti kot pa slepim in tistim z motoričnimi okvarami. Vendar gluhi vseeno na spletu prebirajo transkripcije pomembnih govorov ali pa pregledujejo multimedijsko vsebino s podnapisi. Tudi ljudje s kognitivnimi okvarami lahko pridobijo s strukturo in prilagodljivostjo spletnih vsebin.

Neizkoriščen potencial spleta

Kljub temu, da ima splet ogromen potencial za ljudi s posebnimi potrebami pa ta še vedno ostaja neizkoriščen. Tako navigacija po nekaterih spletnih strani ni mogoča brez miške. Prav tako je odstotek video in multimedijskih vsebin s podnapisi zanemarljiv. Kaj če je spletna vsebina dostopna le z miško? Kaj naredijo ljudje, ki ne morejo uporabljati miške? In kaj, če razvijalci namesto besedila uporabljajo samo slike? Če lahko bralniki zaslonov berejo le besedilo, kako naj bi potem brali slike za slepe ljudi?

Takoj, ko se začnemo spraševati takšna vprašanja postane jasno, da obstaja cela vrsta majnih napak glede dostopnosti interneta ljudem s posebnimi potrebami. Internet ima ogromen potencial, da napravi pravo revolucijo glede dostopnosti informacij ljudem s posebnimi potrebami, vendar moramo biti pazljivi, saj lahko nehote postavimo prepreke, ki ta potencial uničijo. V takem primeru so lahko ljudje s posebnimi potrebami spet enako odvisni od nas kot prej.

Ljudje s posebnimi potrebami in splet

Ocena sicer ni natančna, vendar večina študij ugotavlja, da spada ena petina (20%) ljudi med ljudi s posebnimi potrebami. Vsi od teh sicer nimajo posebnih potreb, ki bi jim oteževale dostop do interneta. Za poslovni svet to pomeni, da bi bilo nespametno namenoma izključiti 20, 10 ali 5 odstotkov potencialnih strank iz spletnih strani. Šola, univerze in vladne ustanove bi s tem lahko celo kršile zakon.

Pomembno

Glavne kategorije posebnih potreb so:

Vizualne
slepota, slabovidnost, barvna slepota

Slušne
gluhost

Motorične
nezmožnost uporabe miške, dolg odzivni čas, omejene motorične sposobnosti

Kognitivne
težav pri učenju, nezmožnost pomnjenja in fokusiranje na velike količine informacij, hitro odvračanje pozornosti

Vsaka od teh kategorij posebnih potreb zahteva različne tipe prilagoditev spletnih vsebin. V večini primerov te prilagoditve koristijo vsem ljudem in ne samo tistim s posebnimi potrebami. Vsak pridobi s pomožnimi ilustracijami, pravilno organizirano vsebino in jasno navigacijo. Podobno so podnapisi nujni za gluhe, vendar koristijo tudi ostalim, na primerom tistim, ki gledajo video vsebino brez zvoka.

Upoštevanje spletne dostopnosti

Zavest za spletno dostopnost je najlažje pridobiti skozi uporabnikove oči. Ta 11.5 minutni video govori o težavah ljudi s posebnimi potrebami pri soočanju s spletom. Izberite eno izmed naslednjih možnosti:

Za ogled video vsebin potrebujete Windows Media Player oz. Adobe Flash Player.

Izkušnje študentov s posebnimi potrebami

Študentje s posebnimi potrebami v tem videu delijo svoje izkušnje pri uporabi spleta. Izberite eno izmed naslednjih možnosti:

Za ogled video vsebin potrebujete Windows Media Player oz. Quicktime.

Implementacija dostopnosti spleta

Preden lahko svojo spletno stran naredimo dostopno, moramo razumeti kaj to sploh pomeni, biti predani nalogi, se naučiti kako to narediti ter razumeti zakonske dolžnosti.

Predanost in odgovornost

Zavest. Temelj za kakršnokoli predanost spletni dostopnosti je zavest o težavah le te. Večina spletnih razvijalcev ne razume koncepta interneta, ki bo dostopen tudi ljudem s posebnimi potrebami. Večina napak nastane zaradi nepoznavanja problematike razvijalcev in ne zanemarjanja ali apatije.

Vodstvo. Razumevanje problematike je pomemben prvi korak, vendar le ta ne reši težave. To je posebno izrazito v velikih organizacijah. Če vodstvo organizacije ni predano spletni dostopnosti, so možnosti za dostopne spletne strani majhne. Pogosto nekaj razvijalcev vloži trudi in naredi vsebine dostopne, medtem ko se večina ostalih s tem ne ukvarja, ker so to od njih niti ne pričakuje.

Politika in procedure. Tudi, ko vodstvo pokaže naklonjenost ideji spletni dostopnosti, mora biti vse skupaj podprto v obliki pravil, sicer se izgubi v dnevni rutini. Najbolje je, da se v ta namen v organizaciji ustvarijo specifični standari, procedure in metode.

Usposabljanje in tehnična podpora

Včasih se spletni razvijalci bojijo, da je razvoj dostopnih spletni strani časovno potratnejši, vendar to večinoma ni res. Prednost dostopnosti spletne strani večji populaciji praviloma vedno odtehta čas izkušenega razvijalca, da le to naredi dostopno.

Vsak razvijalec se lahko nauči osnove spletne dostopnosti v parih dneh. Seveda pa, kot pri vsaki tehnični stroki, pogosto traja mesece, da se se navadi na vse tehnike in jih tudi efektivno uporablja. Spletni viri kot so WebAIMova poštna lista, forumi, lista obvestil in vodič za spletno dostopnost na CDju, nudijo relevantne vire za administratorje, upravitelje spletnih strani ter razvijalce. Obstaja tudi veliko profesionalnih sodelavcev ki nudijo pomoč pri organizaciji in nudenju spletne dostopnosti. WebAIM nudi spletno usposabljanje, svetovanje in tehnično pomoč in ostale storitve.

Zakoni in standardi

V ZDA zadevajo problematiko dostopnosti zakoni ADA, IDEA in Rehabilitation Act iz leta 1973 (sekcija 504 in sekcija 508). Obstaja tudi kopica mednarodnih zakonov, ki se tičejo spletne dostopnosti.

Web Content Accessibility Guidelines nudi množico mednarodnih smernic. Razvite so s strani organizacije Worldwide Web Consortium (W3C). Te smernice so izhodišče za večino zakonov po celem svetu glede spletne dostopnosti. Različica 2.0, objavljena decembra 2008, temelji na štirih principih in vsaka spletna vsebina bi naj bila:

  • Zaznavna: dostopna čutilom (večinoma vid in sluh) preko brskalnika ali raznih tehnologij (na primer bralniki zaslonov, povečevalniki zaslonov, itd.)
  • Operativna: uporabniki lahko upravljajo z vsemi kontrolami in elementi preko miške, tipkovnice ali kakšne druge naprave.
  • Razumljiva: vsebina je jasna, brez zmede in dvoumnosti.
  • Robustna: vsebina je dostopna širokemu spektru tehnologij.

Več o WCAG 1.0 in 2.0
Več o principih WCAG 2.0

Principi dostopnega dizajna

Na spodnjem seznamu je nekaj ključnih principov spletne dostopnosti. Večino je implementirati zelo enostavno in nimajo vpliva na splošen “videz in vtis” spletne strani.

Na voljo naj bo primerno alternativno besedilo
Alternativno besedilo nudi tekstovno alternativo nebesedilni vsebini spletnih strani. Predvsem je uporabno za slebe ljudi, ki so odvisni od bralnika zaslona. Le ta jim namreč prebere vsebino spletne strani.

Na voljo naj bodo headingi za podatkovne tabele
Tabele se na spletu pogosto uporabljajo za postavitev in organizacijo podatkov. Tiste tabele, ki jih uporabimo za organizacijo podatkov, naj imajo ustrezne headerje (element ). Podatkovne celice se naj nanašajo na ustrezne headerje, kar olajša navigacijo in pomaga pri razumevanju podatkov v tabeli bralnikom zaslonov.

Zagotovimo, da lahko uporabniki pošljejo obrazce
Vsak element obrazca (polje za besedilo, dropdown, …) naj ima oznako, ta pa naj bo povezana z ustreznim

Povezave naj bodo smiselne
Vsaka povezava naj bo smiselna tudi v primeru, da preberemo samo njo. Bralniki zaslonov lahko na spletni strani berejo tudi samo povezave. Zato se izognimo frazam kot so “click here” ali “more”.

Multimedijske vsebine naj imajo podnapise
Videi in zvoki naj ima podnapise.

Zagotovimo dostopnost ne-HTML vsebine, vključno s PDF daotetkami, Microsoft Word dokumenti, Powerpoint prezentacijami in Adobe Flash vsebino.
Poleg vseh ostalih principov opisanih tukaj naj bodo PDF dokumenti in nasploh vsa druge ne-HTML vsebina dostopna kolikor je to mogoče. Če tega ni mogoče zagotoviti, raje uporabimo HTML ali pa kakšno drugo dostopno alternativo. PDF dokumenti naj imajo tudi oznake, ki jih naredijo bolj dostopne. Označena PDF datoteka izgleda enako, ampak je precej bolj dostopna osebi, ki uporablja bralnik zaslona.

Uporabnikom omogočimo, da preskočijo ponavljajoče se elemente
Uporabnikom naj bo na voljo metoda za preskok navigacije ali drugih elementov, ki se ponavljajo na vsaki strani. To se navadno doseže s povezavo “Skip to Content”, “Skip to Main Content” ali “Skip Navigation” na vrh strani, ki skoči na glavno vsebino strani.

Za poudarjanje ne uporabljajmo zgolj barv
Uporaba barv lahk pripomore k razumevanju, vendar nikol ne smemo uporabljati zgolj barv pri sporočanju informacije. V takem primeru je lahko informacija nevidna barvno slepim in bralnikom zaslonov.

Vsebina naj bo razumljiva in enostavna za branje
Obstaja veliko načinov s katerimi lahko pripomoremo k lažjemu razumevanju vsebine. Pišimo razločno, uporabljajmo ustrezne fonte in uporabljajmo headinge in sezname.

Poskrbimo za dostopen Javascript
Zagotovimo, da so JavaScript event handlerji neodvisni od naprave (to je, da ne zahtevajo uporabo miške).

Spletna stran naj bo v skladu s standardi
Strani, ki so v skladu s standardom HTML, so bolj robustne in bolj optimizirane za iskalnike. Cascading Style Sheets (CSS) nam omogoča, da ločimo vsebino od prezentacije. To zagotavlja večjo dostopnost in fleksibilnost vsebine.

Ta seznam ne vsebuje vseh težav z dostopnostjo. Vseeno pa se pa se z upoštevanjem teh osnovnih principov dostopnost spletnih vsebin precej poveča. O tem si lahko preberete več v člankih in virih.

Zaključek

Splet nudi mnogo priložnosti ljudem s posebnimi potrebami, ki niso na voljo preko drugih medijev. Omogoča jim neodvisnost in svobodo. V primeru, da spletna stran ni narejena z mislijo na dostopnost, pa lahko izključi segment populacije, ki si ravno največ obeta od interneta. Večina ljudi ne izključuje ljudi s posebnimi potrebami namerno. Bolj ko bodo organizacije in razvijalci dostopnosti posvečali pozornost, širši publiki bo vsebina dostopna.

Več o temi

Watch TV live on your PC using satellite direct software.

     tyrkisk flagg